About

Welcome to the newly redesigned portal of Litterae Slovenicae, an edition with over sixty years of tradition and a distinguished international reputation. After decades of evolution, change, and renewal, we at the SWA office felt that the moment was right for another substantial refresh—both of the series itself and of its online presence.

It is a particular pleasure to unveil this update in the year marking the 40th anniversary of the Vilenica International Literary Festival. This coincidence carries special meaning, for it allows us to align with Vilenica not only in spirit but also in content: our second issue of the year—and the first in its new format—features the poetry of Maja Haderlap, this year’s Slovenian author in focus at Vilenica. We are confident that this partnership with the festival will continue to flourish.

Over the decades, Litterae Slovenicae has grown from a translation magazine into a respected book series, and this year once again appears in a bilingual Italian–Slovenian edition. We hope that this renewed multilingualism will once more become our guiding thread. We warmly invite you to explore our latest publications—and perhaps to join us in person at Tomšičeva 12.

Matej Krajnc, Vice-President of the Slovene Writers’ Association and Editor of the Litterae Slovenicae series

 

International Edition of Slovene Literature

In May of 1963, Slovene Writers’ Association published the first issue of Le Livre Slovène. The publication was a response to the need of the Slovene Writers’ Association, Slovene PEN Centre and the Slovenian Association of Literary Translators to independently present Slovene literature, Slovene literary life and Slovene culture in general to readers abroad.

In the course of over 60 years, 163 issues have been published. At first, the publication mostly published texts in French, German and occasionally in English. In the 1970s, the first texts in Italian and Russian were published, followed by those in Spanish in the 1980s. In 1991, the publication was renamed Litteræ Slovenicæ. Since then, the predominant language of publication has been English and German, accompanied by the previously mentioned languages and Portuguese. The series has traditionally given preference to publication of original literature of Slovene authors in translation, in particular of prose, poetry and essays.

 

An Integral part of Internationalization

In 2012 the publication was awarded with the »Lavrinova diploma« prize for the best international project for promotion of Slovene literature in foreign countries.

Beseda ali dve

Pozdravljamo vas na prenovljenem portalu publikacije Litterae Slovenicae, zbirke z več kot šestdesetletno tradicijo in velikim mednarodnim ugledom. Po vseh teh desetletjih, spremembah in prenovah je, tako smo razmišljali v pisarni DSP, letos napočil čas za še eno temeljito osvežitev zbirke in portala. To osvežitev nam je uspelo realizirati ravno ob 40. obletnici mednarodnega literarnega festivala Vilenica, kar nas še posebej veseli in ima tudi poseben pomen: z Vilenico se združujemo po vsebini, kajti letošnja druga (in prva prenovljena) izdaja so pesmi Maje Haderlap, letošnje slovenske avtorice v fokusu na Vilenici. Prepričani smo, da se bo to sodelovanje s festivalom še nadaljevalo. LS je skozi desetletja iz prevodne revije napredovala v knjižno zbirko, letos spet v dvojezični italijansko-slovenski izdaji. V upanju, da bo ta večjezičnost spet postala rdeča nit, vas vabimo k branju naših edicij in upamo, da se srečamo tudi na Tomšičevi 12.

mag. Matej Krajnc, podpredsednik DSP in urednik zbirke Litterae Slovenicae

 

O zbirki

Društvo slovenskih pisateljev je maja 1963 izdalo prvo številko revije Le Livre Slovene. Tako se je odzvalo na potrebo Slovenskega centra PEN, Društva slovenskih književnih prevajalcev in svojo lastno potrebo, da bi samostojno predstavljalo slovensko literaturo, slovensko književno življenje pa tudi slovensko kulturo nasploh naslovnikom v drugih državah.
 
V 61 letih je izšlo 163 izdaj. Sprva je revija objavljala besedila največ v francoskem jeziku, v veliki meri tudi v nemščini, občasno še v angleščini. V sedemdesetih letih izidejo prve objave v italijanščini in ruščini, v osemdesetih pa še v španščini. Leta 1991 se je revija preimenovala v Litterae Slovenicae. Potem so prevladovale objave v angleščini, še vedno pa so jih spremljale objave v vseh prej naštetih jezikih ter v portugalščini.
 
V reviji so imele vedno prednost objave izvirne literature slovenskih avtorjev v prevodih, predvsem leposlovja pa tudi esejistike. Revija je spoštovala celovitost slovenskega kulturnega prostora. Mestoma se je uredništvo odločilo objaviti register v tekočem koledarskem letu izšlih knjižnih izdaj slovenske literature v tujih jezikih pri drugih slovenskih založnikih ali v registru NUK dostopno bibliografijo teh izdaj v svetovnem prostoru pa tudi recenzije v slovenščini izšlih knjig. Izhajali so šezapisi okroglih miz na temo aktualnih kulturnih vprašanj,ankete o pomenu oz. poslanstvu literature, včasih nastale posebej na pobudo uredništva, včasih pa kot dokument dogodkov na Blejskih srečanjih pisateljev ali Mednarodnih konferencah PEN. V slednjih so poleg slovenskih nastopali pisatelji iz drugih držav sveta.
 
Uredništvo je vseskozi skrbelo za enakomerno zastopanost različnih generacij slovenskih pisateljev pa tudi za promocijo slovenskih klasikov. Ustvarilo je izbore različnih zvrsti literature navzkriž različnih dob, zabeležilo desetletja v ustvarjanju posamezne zvrsti ali pregledne zbornike literarnih dogodkov, med njimi Festivala Vilenica, poleg tega so izhajale monografske številke.
 
Z objavljanjem esejev je uredništvo primarno podpiralo razumevanje objavljene literature, eseji pa so izhajali v številkah tudi samostojno, največkrat kot interpretacija konteksta družbenih sprememb v Sloveniji. V sedemdesetih letih je uredništvo zagotavljalo prostor še za reprodukcije slovenskih izvirnih likovnih del.
 
V svojih prvih 45 letih je revija Le Livre Slovene/Litterae Slovenicae izpričala živahno odzivnost na konkretne priložnosti za uveljavitev slovenske literature v tujini, ki je ni oviralo dejstvo, da je bilo za izdajanje revije večkrat težko zbrati sredstva. Revija je nerazdružljivo pospremila internacionalizacijo slovenske literature od trenutka, ko so slovenski pisatelji ta proces začeli voditi suvereno, načrtno in intenzivno. Bila je in ostaja darilo, ki ga je (bilo) mogoče izročiti v vsako ponujeno roko ali z njim takšno gesto tudi spodbuditi.
 
Danes Litterae Slovenicae dosega predvsem tiste bralce, ki so posredniki širšemu krogu: na knjižnih sejmih, na literarnih festivalih, literarne kritike, založnike, literarne agente, prevajalce, lektorate, univerze, knjižnice, kulturne centre, veleposlaništva, ipd. Na voljo je tako neposrednim naslovnikom kot v knjigarnah v Sloveniji in drugih državah sveta, še vedno pa najbolj imenitno vlogo odigra takrat, ko je enostavno pri roki na pravem mestu in v pravem trenutku.